ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ

Kako sem se odločila za snemanje oddaje? Še sama ne vem popolnoma. Nekega septembrskega dne sem se preprosto odločila, da si to želim. Tako se je rodila Radovedna nosečka, srečna mamica. 

Nikakor si nisem želela, da bi bila moja oddaja dolgočasna! Zato sem za ime izbrala besedo »radovedna«, ki ima igrivi predznak. Želela sem biti hudomušna, saj je moj namen v življenje nosečnic vnesti malce lahkotnosti in brezskrbnosti.

NOSEČA SEM! KAJ PA ZDAJ?

Bistvo te oddaje je nosečki omogočiti dostop do izluščenih informacij, zaradi katerih nosečka postane mirna in zadovoljna. Radovedna nosečka ne more dajati vseh informacij, je pa nekakšna izhodiščna točka.

Recimo: ravnokar si opravila test nosečnosti in spoznala, da si noseča? Zdaj pa ne veš, kaj narediti? Radovedna nosečka ni ginekološki pregled, je pa oddaja, ki ti bo povedala, da je prva stvar, ki jo moraš po pozitivnem testu nosečnosti narediti, ta, da se naročiš na ginekološki pregled. 

To se mogoče marsikateri zdi čisto osnovno. Vendar ni nujno. Takrat lahko nastopi strah, šok, dvomi, nenazadnje nas lahko celotna izkušnja zmede. To je obdobje, polno sprememb, ki vedno povzročijo vprašanja. Vse to je OK! Vsaka nosečnost je drugačna, tako kot sta vsak otrok in vsaka družina drugačna. 

In ravno to je nekaj, kar sta moji oktobrski gostji v intervjujih poudarili. Klavdija Slapar in Sandra Oman, obe strokovnjakinji na svojih področjih sta bili moji prvi gostji.

Obe se vsakodnevno ukvarjata s področjem nosečnosti in tudi konkretno z ženskami, ki so v tem obdobju življenja. Obe sta tudi krasni ženski in mami. Kakšna čast! Intervjuja s sposobnima mladima ženskama, polnima znanja.

SAMOSTOJNE BABICE IN OSTALI STROKOVNJAKI V NOSEČNOSTI

Najprej sem se pogovarjala s Klavdijo Slapar, ustanoviteljico branda Ataleya svetovanje. Babica, svetovalka za dojenje in po novem tudi magistra zakonske in družinske terapije. Je izjemna svetovalka za nosečke, mamice in celotne družine. 

Njeno delo je, kot na začetku pove, pomagati družinam najti zaupanje vase. Lahko bi rekla, da ima pogovor s Klavdijo dve rdeči niti:

• Ta, da si je smiselno v nosečnosti poiskati pomoč strokovnjakov. To so lahko ginekolog, medicinska sestra, babica ali ostali strokovnjaki, na katere se obrneš v tej poplavi vseh informacij, ki nas spremljajo v tej tehnološki dobi;
• Druga pa je umirjenost in poslušanje intuicije ter zaupanje vase. Pravi, da dostikrat v nosečnosti in materinstvu dobimo veliko zunanjih informacij, vendar si moramo zaupati, da svojega otroka poznamo in vemo, kaj je zanj najboljše.

PARTNER V NOSEČNOSTI

Ti dve točki se morda zdita preprosti, vendar je težko predvideti, da bomo v nosečnosti umirjene in da nas ne bo zgrabila panika. In tudi to je v redu. Ravno zato sem se odločila, da vsako izmed sogovornic vprašam o vlogi nosečkinega partnerja. Ta ima dandanes pomembno vlogo pri skrbi za nosečkino in kasneje mamino in otrokovo dobrobit. Na tej točki se zavedam, da vsaka nosečka nima partnerja in ji ob strani stoji nekdo drug: mama, brat, teta … Če je pri tebi tako, draga bralka, bo to vprašanje veljalo za to osebo.

Skupaj s Klavdijo reflektirava čas, v katerem svet nosečnosti ni bil domena moških. Spomnim se, kako je bilo pri mojih nosečnostih in porodih. Za to smo v tistih časih ženske skrbele same. Zadnja leta pa se je moške »povabilo« bližje k nosečki in porodu. 

Klavdija pravi partnerju: stoj ji ob strani, zdrži z njo, pomagaj ji, poišči pomoč za vsakodnevno življenje, organiziraj sorodnike, da pomagajo, in najpomembnejše – ustvari varni prostor za nosečnico in potem za mamico in otroka. Pomagaj ženski, da se počuti ljubljeno in spoštovano pred, med in po porodu. 

Podobno kot Klavdija na to vprašanje odgovarja tudi Sandra Oman, montessori pedagoginja in ustanoviteljica znamke Nazaj k otroku. Montessori pedagogika zagovarja sledenje otroku, njegovim potrebam in razvoju. Treba je poznati otrokove mejnike in prepoznati, kaj otrok zmore na neki točki in kaj ne, pravi Sandra, potem pa se ga podpira in mu pomaga. 

Na vprašanje o partnerjih mi odgovori, da so te tisti, ki jih moramo vključiti od samega začetka, ko dojenček pride na svet. Partner se naj postavi kot zaščitnik družine, hkrati pa se vključi v skrb za otroka – kopanje, pestovanje ipd. Njegova vloga je izjemno pomembna, saj oče oz. partner predstavlja pomembno prvo točko oddaljevanja od mame. Prvi, ki dojenčku predstavlja odhod v svet. Seveda pa poskrbi tudi za čustveno oporo mami.

MONTESSORI PEDAGOGIKA

Tudi pri Sandri lahko najdem dve rdeči niti pogovora:

• V vseh pogledih in temah, Sandra poudarja skrb za občutek varnosti otroka. Pravi, da tega ne more dovolj poudariti.
• In pa to, da je treba gledati s perspektive otroka. Na primer, kakšna izkušnja je zanj porod, kaj je značilno za tisto fazo razvoja, v kateri se trenutno nahaja itn. S takšnim razmišljanjem in poznavanjem bomo najbolje znali razumeti otroka in narediti tako, da bo najbolje zanj in za nas.

Veliko sva se pogovarjali o spanju otroka. Ravno to poznavanje otroka in razumevanje njegovega dojemanja je tisto, s katerim lahko dosežemo, da bo naš otrok lažje zaspal in da bo njegovo spanje bolj redno. Če na primer vemo, da je zanj pomembno, da dobro pozna svoje okolje in da so stvari v njegovi okolici zanj referenčne točke, ki jih pozna in jim zaupa, potem ne bomo prestavljali pohištva in stvari v sobi. Če vemo, da na tem svetu temperatura niha bolj kot v trebuščku, bomo pazili na to, da bo otroku ravno prav toplo. Če se vrnem nazaj na spanje, to pomeni, da bomo, sploh v prvih dveh mesecih, pazili, da bo njegovo spanje čim bolj podobno tistemu v maternici – torej rabimo majhno spalno površino, v kateri bo temperatura stalna. 

Sandra navaja dva pripomočka, ki sta po njenih izkušnjah v izjemno pomoč v prvih mesecih:

• Cistina: to je majhna posteljica ali košara, ki ponazarja maternico in daje podoben občutek varnosti. Tukaj se Sandra spomni Marjine košare in pravi, da je to primer cistine, ki bi si ga želela, ko so bili njeni otroci dojenčki. Marjino košaro lahko najdeš tukaj.
• Topončina: ovalna blazina, ki omogoča lažje prenašanje dojenčka v naročju. Ta tudi obdrži temperaturo in ga lahko odložimo v naročje nekoga drugega ali posteljo brez strahu, da bi se prebudil. Blazina se tudi napoji z vonjem svojih staršev, kar mu pomaga zaspati v postelji.

S Sandro sva tako klepetali in klepetali, tako kot jaz sedaj tipkam in tipkam. Enostavno se ne morem ustaviti, toliko je za povedati. Pa vendar se moram. Bistvo pogovorov sem poskušala zajeti. Izpustila sem veliko vprašanj in veliko koristnih nasvetov, zato toplo priporočam, da si ogledaš moje posnetke na moji Facebook strani, Instagram profilu ali pa kar tukaj spodaj.

Vesela bom, če boš Radovedno nosečko, srečno mamico delila s kakšno nosečko, ki jo morda potrebuje. 

Ne izpusti novembrskih oddaj v četrtek, 11. novembra in v četrtek, 25. novembra. Nov blog zapis pa v začetku decembra. 

Lep jesenski pozdrav! Marja